Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v začetku leta 2026 sprožila niz potez, ki korenito posegajo v ameriški socialni in institucionalni sistem. Med najbolj odmevnimi ukrepi sta načrtovana rušitev zvezne stavbe Wilbur J. Cohen v Washingtonu, ki velja za simbol socialne varnosti, in zamrznitev zveznih plačil za otroško varstvo vsem zveznim državam. Slednji ukrep Bela hiša utemeljuje s preprečevanjem domnevnih goljufij, kritiki pa v njem vidijo ogrožanje socialne mreže milijonov Američan. Hkrati se Trumpova ekipa na vrhovnem sodišču bori za razširitev predsedniških pooblastil nad neodvisnimi agencijami, kar bi mu omogočilo neposreden nadzor nad institucijami, kot je Zvezna komisija za trgovino (FTC). Politično napetost stopnjujejo tudi notranji razkoli; nekdanji svetovalec Steve Bannon je predsednika obtožil prevzemanja zunanjepolitične doktrine demokratov glede Irana, medtem ko se znotraj republikanske stranke krepijo skrbi, da agresivno zbiranje sredstev za Trumpove super PAC-e izčrpava finance za prihajajoče vmesne volitve. Napetosti se širijo tudi na mednarodno raven, saj Trumpovi zavezniki stopnjujejo retorične napade na londonskega župana Sadiqa Khana.

Napetosti med Teheranom in Washingtonom so se močno zaostrile po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu v podporo protivladnim protestnikom. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska pripravljena ukrepati, če bodo iranske varnostne sile nasilno zatirale demonstracije, ki so izbruhnile zaradi gospodarskih težav v državi. Iranske oblasti so se na te izjave odzvale z uradno zahtevo Združenim narodom, naj obsodijo retoriko Bele hiše, ki jo označujejo za nepremišljeno in v nasprotju z mednarodnim pravom. Iranski parlamentarni govornik Mohammad Ghalibaf je opozoril, da bodo ameriške baze na Bližnjem vzhodu postale legitimne tarče, če se bodo ZDA neposredno vmešale v notranje zadeve države. Retoriko sta obsodila tudi Izrael in Venezuela; izraelski opozicijski voditelj Yair Lapid je Iran pozval, naj pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, kjer so ZDA nedavno izvedle vojaško operacijo in zajele predsednika Nicolása Madura. Ta dogodek je Teheran uporabil kot dokaz za ameriško kršenje suverenosti tujih držav. Kritike na račun Trumpove politike so prišle celo iz njegovega nekdanjega kroga, saj je Steve Bannon njegove grožnje primerjal z intervencionistično politiko administracije Baracka Obame.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanih napetosti znotraj lastne stranke in napovedi pravnih porazov na vrhovnem sodišču. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je ostro kritiziral predsednikove grožnje Iranu in jih označil za kopiranje politike Hillary Clinton in Samanthe Power. Bannon trdi, da Trumpova retorika o pripravljenosti na vojaško posredovanje v podporo iranskim protestnikom sledi metodam, ki jih je Trump v preteklosti sam zavračal. Istočasno se znotraj republikanske stranke krepi upor proti predsednikovi absolutni dominanci. Odhajajoči kongresnik Don Bacon je javno pozval svoje kolege, naj prenehajo delovati kot Trumpovi podrejenec in začnejo izvajati ustavni nadzor nad izvršno vejšo oblasti. Bacon meni, da bi močnejši kongresni nadzor izboljšal politike na področju carin in pomoči Ukrajini. Dodatne težave za administracijo napovedujejo pravni analitiki, ki pričakujejo, da bo vrhovno sodišče ZDA, kljub konservativni večini, v letu 2026 zadalo Trumpu vrsto pravnih porazov, predvsem glede vprašanj državljanstva po rojstvu, enostranskih carin in poskusov razrešitve odbora guvernerjev Federalnih rezerv.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v leto 2026 vstopil sredi stopnjevanih ugibanj o svojem kognitivnem zdravju in fizični pripravljenosti, hkrati pa se sooča z naraščajočimi kritikami glede financiranja in upravljanja zveznih sredstev. Poročila o njegovem dremežu na uradnih dogodkih in vidnih modricah na rokah so sprožila razprave o njegovi sposobnosti za dokončanje mandata. Hkrati je njegova administracija zamrznila izplačila za otroško varstvo vsem zveznim državam, kar je odločitev, ki bi lahko ogrozila socialno varnost milijonov Američanov. Dodatne napetosti povzročajo razkritja o financiranju njegovega super PAC-a MAGA Inc., ki je v drugi polovici leta 2025 zbral več kot 100 milijonov dolarjev, predvsem od bogatih donatorjev iz sektorjev umetne inteligence in kriptovalut. Kritiki opozarjajo na morebitne korupcijske sheme in izčrpavanje republikanskih sredstev pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Na pravosodnem področju Vrhovno sodišče obravnava primer, ki bi predsedniku lahko podelil skoraj popoln nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami, kar bi pomenilo radikalen zasuk v delovanju ameriške izvršne oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil val nezadovoljstva med svojimi najtesnejšimi zavezniki po napovedi morebitnega vojaškega posredovanja v Iranu. Nekdanja republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je nedavno odstopila s položaja, je Trumpove izjave označila za izdajo načel, za katera so volivci glasovali na volitvah leta 2024. Po njenih besedah bi se morale Združene države Amerike osredotočiti na notranje zadeve in zaščito ustavnih pravic, namesto da se vpletajo v tuje konflikte. Kritikam se je pridružil tudi nekdanji glavni strateg Bele hiše Steve Bannon, ki je v svoji oddaji War Room Trumpovo zunanjo politiko primerjal s pristopi Hillary Clinton in Samanthe Power. Bannon trdi, da Trumpova retorika o vojaški pripravljenosti preveč spominja na intervencionizem demokratov, kar je v neposrednem nasprotju z gibanjem MAGA. Namesto vojaškega posredovanja Bannon predlaga ohranitev gospodarskega pritiska na teheranski režim, medtem ko Greene opozarja tudi na poskuse omejevanja svobode govora na družbenih omrežjih v povezavi z iranskimi protesti.

Iranske oblasti so Združene narode pozvale k ukrepanju po grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da so ZDA pripravljene vojaško posredovati v podporo protivladnim protestnikom v Iranu. Predsednik Trump je izjavil, da je ameriška vojska pripravljena na odziv, če bodo iranske varnostne sile nasilno zatirale demonstracije, ki so izbruhnile zaradi gospodarskih težav v državi. Iranski parlamentarni govorec Mohammad Ghalibaf je v odgovor opozoril, da bodo v primeru ameriškega posredovanja vse ameriške baze na Bližnjem vzhodu postale legitimne tarče iranskih sil. Napetosti so se dodatno zaostrile po nedavnem ameriškem vojaškem napadu na Venezuelo, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Izraelski opozicijski voditelj Yair Lapid je ob tem Iranu svetoval, naj pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, kar so v Teheranu razumeli kot neposredno grožnjo z nasilno menjavo režima. Iran, ki je tesen zaveznik Venezuele, je ameriško operacijo v Južni Ameriki obsodil kot grobo kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. Kritike na račun Trumpove retorike prihajajo tudi iz ZDA; nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je predsednika obtožil, da uporablja intervencionistično strategijo, ki spominja na politiko Hillary Clinton. Trenutna kriza je nadaljevanje dolgotrajnih sovražnosti, ki so lani vključevale neposredne vojaške spopade. Junija lani sta se državi zapletli v dvanajstdnevno vojno, ko so ZDA bombardirale iranske jedrske objekte, Iran pa je odgovoril z napadom na oporišče Al Udeid v Katarju. Najnovejše zaostrovanje v začetku leta 2026 postavlja regijo na rob novega obsežnega konflikta, saj nobena stran ne kaže pripravljenosti na deeskalacijo.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanja pravnih in političnih pritiskov, ki segajo od poskusov rušenja post-Watergateovske protikorupcijske zakonodaje do tveganih naložb v umetno inteligenco. Njegova administracija se sooča z resnimi obtožbami o zlorabi zveznih sredstev za poplačilo političnih zaveznikov, zlasti prek zahtevkov po zakonu o odškodninski odgovornosti zvezne vlade (FTCA) za osebe, ki so bile vpletene v dogodke 6. januarja. Hkrati analitiki opozarja na morebitni pok naložbenega balona v tehnologijo umetne inteligence, kar bi lahko do konca leta 2026 resno ogrozilo Trumpovo gospodarsko agendo, od katere se predsednik že začenja distancirati. Na zunanjepolitičnem področju so se ponovno zaostrili odnosi z londonskim županom Sadiqom Khanom, medtem ko znotraj ZDA narašča nezadovoljstvo zaradi visokih življenjskih stroškov. Kljub Trumpovim trditvam o znižanju cen hrane in energije, podatki kažejo na nadaljevanje krize dostopnosti, ki jo dodatno poganjajo uvedene carine in prekinitve socialnih subvencij. Poleg tega se republikanska stranka spopada z notranjimi razkoli in finančnimi težavami, saj Trumpovi obsežni nabiralniški podvigi domnevno črpajo sredstva, namenjena vmesnim volitvam. Kritike so poletele tudi na predsednikov odnos do socialne varnosti, saj načrti za rušenje zveznih stavb simbolizirajo širša prizadevanja za krčenje javnih programov.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nove napetosti na Bližnjem vzhodu z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bo tamkajšnji režim nasilno zatrl mirne protestnike. Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ameriške sile pripravljene na napad, kar je Teheran nemudoma označil za brezobzirno grožnjo in kršitev mednarodnega prava. Iranske oblasti so se v odzivu obrnile na Združene narode z zahtevo po obsodbi ameriških stališč, hkrati pa so zagrozile z napadi na ameriška vojaška oporišča v regiji, če bi prišlo do kakršnega koli vmešavanja v njihove notranje zadeve. Znotraj Združenih držav so Trumpove izjave sprožile val kritik, tudi v vrstah republikanske stranke. Kongresnik Thomas Massie je poudaril, da bi za kakršen koli vojaški poseg v Iranu potrebovali odobritev kongresa, ter dodal, da bi se morale ZDA osredotočiti na domače težave namesto na vmešavanje v tuje konflikte. Nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon pa je predsednika obtožil, da uporablja politiko svojih predhodnikov, ki jo je nekoč sam kritiziral. Do stopnjevanja retorike prihaja v času, ko je regija že destabilizirana zaradi predhodnih vojaških spopadov med Iranom in Izraelom ter nedavnega ameriškega posega v Venezueli.

Nekdanji strateški svetovalec Bele hiše Steve Bannon in odhajajoča republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene sta ostro kritizirala predsednika Donalda Trumpa zaradi njegove napovedi o morebitnem vojaškem posredovanju v Iranu. Bannon je v svojem podkastu "War Room" poudaril, da Trumpova retorika o pripravljenosti na spopad z iranskimi oblastmi zaradi zatiranja tamkajšnjih protestov spominja na zunanjo politiko Hillary Clinton in Samanthe Power iz obdobja administracije Baracka Obame. Bannon je predsednika pozval, naj se raje osredotoči na vzdrževanje gospodarskega pritiska na Teheran, namesto da uporablja metode, ki so jih v preteklosti zagovarjali njegovi politični nasprotniki. Kritikam se je pridružila tudi Marjorie Taylor Greene, ki je izpostavila, da takšne grožnje predstavljajo odmik od načel neintervencionizma, ki so bila ključna za Trumpovo volilno zmago leta 2024. Greenejeva, ki prihodnji teden zapušča kongres po dolgotrajnem sporu s predsednikom, je na družbenih omrežjih zapisala, da bi morale biti prioritete Združenih držav Amerike usmerjene v domače zadeve in zaščito ustavnih svoboščin, ne pa v tuje konflikte. Spor znotraj gibanja MAGA (Make America Great Again) razkriva globoka razhajanja glede prihodnje usmeritve ameriške zunanje politike, medtem ko Trump stopnjuje napetosti z Iranom po nedavnih pravnih porazih na domačih tleh glede namestitve Nacionalne garde v ameriških mestih.

Republikanski poslanec v ameriškem predstavniškem domu Don Bacon je javno pozval svoje strankarske kolege, naj prenehajo delovati kot podrejena skupina oziroma »hlapci« predsednika Donalda Trumpa in ponovno uveljavijo ustavno vlogo kongresa. Bacon, ki se po koncu trenutnega mandata upokojuje, je v pogovoru za New York Times poudaril, da bi bila Trumpova politika na področju carin in podpore Ukrajini bistveno boljša, če bi se kongresni republikanci upali zoperstaviti njegovim odločitvam. Po njegovih besedah pomanjkanje ustavnih omejitev predsedniku omogoča delovanje brez potrebnih zadržkov, kar škoduje dolgoročnim interesom države. Hkrati se Trump spopada s kritikami iz lastnega nekdanjega kroga, saj ga je nekdanji glavni strateg Steve Bannon obtožil, da pri zunanji politiki do Irana uporablja pristope, ki so značilni za njegove politične nasprotnike, kot sta Hillary Clinton in Samantha Power. Bannon je Trumpove grožnje z nasiljem označil za del starega scenarija demokratov. Poleg notranjih razkolov je nova analiza MS NOW razkrila številne neizpolnjene predvolilne obljube Trumpovega drugega mandata, vključno z napovedjo o končanju vojne v Ukrajini v 24 urah, kar je predsednik kasneje označil za sarkastično izjavo. Kritike letijo tudi na zlorabo pravosodnega ministrstva za pregon političnih nasprotnikov, kar je v nasprotju z njegovimi obljubami o prenehanju orožja države proti kritikom.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je vstopil v leto 2026 s serijo ukrepov, ki po mnenju pravnih analitikov sistematično razgrajujejo etične reforme in zakone, sprejete po škandalu Watergate. Trumpova administracija naj bi s temi potezami krepila predsedniška pooblastila na račun neodvisnih zveznih agencij, kar sproža zaskrbljenost tudi med konservativnimi sodniki vrhovnega sodišča. Hkrati se predsednik sooča z ostrimi kritikami znotraj lastnega tabora; nekdanji svetovalec Steve Bannon mu očita prevzemanje zunanjepolitičnih metod Hillary Clinton, medtem ko republikanci opozarjajo na odliv sredstev za vmesne volitve v njegove osebne sklade. Poleg političnih trenj so v ospredju tudi gospodarske težave in vprašanja o Trumpovi zavezi socialni varnosti. Analitiki napovedujejo, da bi se Trump lahko kmalu distanciral od svoje agresivne politike vlaganja v umetno inteligenco zaradi morebitnega poka naložbenega mehurčka in javnega nasprotovanja. Na področju notranje politike je administracija sprožila polemike z zamrznitvijo plačil za otroško varstvo zveznim državam, kar utemeljujejo z bojem proti domnevnim goljufijam. V mednarodnem prostoru pa se nadaljujejo verbalni spopadi, predvsem z londonskim županom Sadiqom Khanom, ki ga Trumpovi podporniki obtožujejo neuspešnega vodenja britanske prestolnice.

Iranske oblasti so uradno pozvale Združene narode k obsodbi groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal vojaško posredovanje v državi v primeru nasilnega zatiranja notranjih protestov. Trump je preko družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na napad, kar je Teheran označil za brezsramno kršitev mednarodnega prava in vmešavanje v notranje zadeve suverene države. Do zaostritve prihaja v času, ko Iran pretresajo množični protivladni protesti zaradi gospodarske krize, ki jih Trump aktivno podpira z retoriko o osvoboditvi. Znotraj Združenih držav so Trumpove izjave sprožile val kritik, tudi med republikanci. Kongresnik Thomas Massie je opozoril, da bi kakršna koli vojaška akcija zahtevala odobritev kongresa, in poudaril, da bi se morale ZDA osredotočiti na domače težave namesto na tuje konflikte. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon pa je Trumpa obtožil, da uporablja nevaren intervencionistični pristop, ki spominja na politiko Hillary Clinton. Medtem je iranski parlamentarni govornik Mohammad Ghalibaf opozoril, da bodo ameriška vojaška oporišča na Bližnjem vzhodu postala legitimne tarče, če bo Washington poskušal poseči v iranske notranje zadeve. Napetosti so se dodatno stopnjevale po poročilih o ameriški operaciji v Venezueli, kjer so sile ZDA zajele predsednika Nicolása Madura. Izraelski opozicijski voditelj Yair Lapid je ob tem iranske voditelje pozval, naj pozorno spremljajo usodo Venezuele, kar v Teheranu razumejo kot neposredno grožnjo z nasilno zamenjavo režima. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj obe strani stopnjujeta vojaško pripravljenost v regiji.

Nekdanji tesni sodelavci in zavezniki ameriškega predsednika Donalda Trumpa so se ostro odzvali na njegovo napoved o morebitnem vojaškem posredovanju v Iranu. Steve Bannon, nekdanji strateg Bele hiše, je v svojem podkastu 'War Room' dejal, da Trumpove grožnje z uporabo sile proti Teheranu spominjajo na politiko Hillary Clinton in administracije Baracka Obame. Bannon je predsednika pozval, naj se raje osredotoči na stopnjevanje gospodarskega pritiska, namesto da uporablja retoriko, ki jo je sam v preteklosti označil za napačno. Kritikam se je pridružila tudi nekdanja republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je izjavila, da Trumpove besede izdajajo načela neintervencionizma, ki so bila ključna za njegovo zmago na volitvah leta 2024. Poudarila je, da bi se morale Združene države Amerike osredotočiti na domače težave in zaščito pravic lastnih državljanov, namesto da se vmešavajo v tuje konflikte. Nasprotovanje znotraj gibanja MAGA se je okrepilo po tem, ko je Trump prek družbenih omrežij opozoril iranske oblasti, da so ameriške sile pripravljene na posredovanje, če se bo nasilno zatiranje tamkajšnjih protestov nadaljevalo.

Ameriški predsednik Donald Trump se ob zaključku prvega leta svojega drugega mandata spopada z naraščajočimi kritikami celo znotraj lastnega političnega tabora. Njegov nekdanji strateg Steve Bannon je v svoji oddaji ostro napadel predsednikovo retoriko do Irana in jo označil za kopijo zunanjepolitičnega pristopa demokratk Hillary Clinton in Samanthe Power. Bannon je izpostavil, da so Trumpove grožnje z uporabo sile praktično identične strategijam, ki so jih uporabljali v času administracije Baracka Obame, kar med njegovimi najzvestejšimi podporniki sproža nemir. Hkrati so se v republikanskih vrstah v kongresu pojavili pozivi k večji neodvisnosti od izvršne veje oblasti. Republikanski poslanec Don Bacon, ki se sicer poslavlja s položaja, je javno kritiziral kolege, ker delujejo kot podrejena orodja predsednika. Bacon meni, da bi bila Trumpova politika na področju carin in podpore Ukrajini bistveno boljša, če bi se kongres uprl in zahteval večjo vlogo pri sprejemanju odločitev. Analize medtem kažejo, da Trumpu ni uspelo izpolniti ključnih obljub, kot je končanje vojne v Ukrajini v 24 urah, kar še dodatno spodkopava njegovo politično moč.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je znašel pod plazom kritik lastnih zaveznikov in svetovalcev zaradi svojih zunanjopolitičnih stališč ter domnevnih finančnih nepravilnosti. Nekdanji svetovalec Steve Bannon je Trumpa obtožil uporabe političnih metod Hillary Clinton, potem ko je predsednik napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v Iranu v primeru nasilnega zatiranja tamkajšnjih protestov. Kritikam se je pridružila tudi kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je izjavila, da so takšne grožnje v nasprotju z načeli neintervencionizma, za katera so volivci glasovali na volitvah leta 2024. Obenem so se pojavili resni očitki o zlorabi zveznih sredstev preko zakona o odškodninskih zahtevkih (FTCA). Trump naj bi zahteval 230 milijonov dolarjev odškodnine zaradi preiskav o ruskem vmešavanju in hrambi tajnih dokumentov, medtem ko njegovi zavezniki vlagajo zahtevke za posameznike, ki so bili obsojeni zaradi vdora v Kapitol 6. januarja 2021. Republikansko stranko dodatno vznemirjajo poročila, da Trumpov super PAC 'MAGA Inc.' s svojo agresivno kampanjo črpa sredstva, ki bi morala biti namenjena vmesnim volitvam, hkrati pa naj bi donacije prejemal od bogatih posameznikov v zameno za politične usluge.

Ameriški predsednik Donald Trump je z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če tamkajšnji režim ne preneha z nasilnim zatiranjem protestnikov, sprožil buren odziv v Washingtonu in Teheranu. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social zapisal, da je vojska pripravljena na akcijo, kar je označil z izrazom "locked and loaded". Njegove izjave so sledile večdnevnim protivladnim protestom v Iranu, ki so izbruhnili zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, pri čemer je bilo po poročilih ubitih že več ljudi. Znotraj lastne stranke in med nekdanjimi tesnimi sodelavci je Trump naletel na nepričakovano močan odpor. Republikanski kongresnik Thomas Massie je poudaril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa, hkrati pa opozoril na nujnost reševanja notranjih težav v ZDA namesto trošenja virov za tuje spore. Podobno kritična je bila kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je izjave označila za odklon od politike "Amerika na prvem mestu". Steve Bannon, nekdanji Trumpov strateg, je predsednika celo obtožil, da uporablja strategije, ki so značilne za Hillary Clinton in administracijo Baracka Obame. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je na grožnje odzval z neomajnim stališčem, češ da se islamska republika ne bo vdala pritisku, medtem ko je iranska vlada od Združenih narodov uradno zahtevala ukrepanje proti po njihovem mnenju hujskaški retoriki Washingtona. Razmere dodatno zaostruje spomin na junijske spopade preteklega leta, ko so ZDA napadle iranske jedrske objekte, kar povečuje strah pred novo destabilizacijo celotne regije.

V Združenih državah Amerike so se v zadnjih dneh zvrstile ostre kritike na račun vodenja države pod predsednikom Donaldom Trumpom, ki prihajajo tako iz vrst njegove lastne stranke kot od nekdanjih tesnih zaveznikov. Steve Bannon, nekdanji glavni strateg Bele hiše, je predsednika obtožil kopiranja zunanjepolitičnega pristopa demokratov, potem ko je Trump v povezavi z napetostmi v Iranu uporabil retoriko, ki jo Bannon pripisuje Hillary Clinton. Bannon trdi, da so Trumpove grožnje z vojaškim posredovanjem proti Teheranu v nasprotju z njegovimi predvolilnimi obljubami o končanju tujih posegov. Istočasno se je republikanski kongresnik Don Bacon javno izpostavil proti predsednikovi dominanci nad zakonodajno vejo oblasti. Bacon je svoje kolege v kongresu pozval, naj prenehajo delovati kot Trumpovi podrejenec in znova uveljavijo ustavne pristojnosti kongresa, zlasti na področjih trgovinske politike, carin in pomoči Ukrajini. Po mnenju Bacona bi bili Trumpovi ukrepi boljši, če bi se kongres uprl in predsednika usmeril v bolj premišljene odločitve. Dodatno težo kritikam daje nova analiza MS NOW, ki razkriva vrsto neizpolnjenih ali le delno izpolnjenih obljub iz Trumpovega drugega mandata. Med njimi izstopa neuspeh pri končanju vojne v Ukrajini v 24 urah, kar je Trump zdaj označil za sarkastično izjavo. Poleg tega se administracija sooča z obtožbami o politizaciji pravosodnega ministrstva za pregon političnih nasprotnikov, kar je v neposrednem nasprotju z njegovimi trditvami ob nastopu mandata.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskim oblastem z vojaškim posredovanjem, če bodo te nasilno zatirale mirne protestnike. Trump je v svoji objavi zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na ukrepanje (angl. 'locked and loaded') in da bodo priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu. Grožnja prihaja v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov, ki so jih sprožile katastrofalne gospodarske razmere in v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo že najmanj deset ljudi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto odgovoril na nemire in ukazal, da je treba 'izgrednike postaviti na njihovo mesto', kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč varnostnim silam za brutalno zatrtje demonstracij. Napetosti v regiji so se dodatno stopnjevale po nedavnih ameriških vojaških operacijah, vključno z zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura, tesnega zaveznika Teherana. Iranski uradniki so se na Trumpove besede odzvali z opozorili, da bodo v primeru agresije tarča napadov ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Notranjepolitično so Trumpove izjave sprožile kritike tudi med njegovimi nekdanjimi sodelavci. Steve Bannon je predsednika obtožil, da uporablja strategijo, ki spominja na politiko nekdanje državne sekretarke Hillary Clinton. Kljub retoriki Washingtona ostaja negotovo, kako bi morebitno posredovanje dejansko potekalo, medtem ko iranski rial zaradi ponovne uvedbe sankcij Združenih narodov še naprej strmoglavlja.

Ameriški predsednik Donald Trump je močno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da so ameriške sile pripravljene na akcijo (»locked and loaded«) in da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če se bo nasilje nad demonstranti nadaljevalo. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko so v Iranu izbruhnili množični protesti zaradi visokih življenjskih stroškov in propada lokalne valute, ki so po poročilih terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej in drugi visoki predstavniki države so se na Trumpove grožnje odzvali s svarilom, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese ter vojake na Bližnjem vzhodu. Iranski uradniki so ZDA in Izrael obtožili, da stojita za nemiri, in napovedali, da bodo ameriška vojaška oporišča postala legitimne tarče v primeru napada. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, nekateri kritiki, vključno s kongresnikom Thomasom Massiejem in nekdanjim strategom Stevom Bannonom, opozarjajo pred nevarnostjo novega mednarodnega konflikta in zanemarjanjem domačih težav.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na neposredno vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so ameriške sile pripravljene na ukrepanje, kar predstavlja prvo tovrstno eksplicitno opozorilo sedečega ameriškega predsednika teheranskemu režimu. Njegove izjave so sledile zaostritvi protivladnih protestov, ki so v zadnjem tednu zaradi gospodarskega kolapsa in visoke inflacije zajeli islamsko republiko. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je odzval z zahtevo po ostrem zatrtju nemirov, pri čemer je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto. Po uradnih podatkih je v nasilju, povezanem s protesti, umrlo že najmanj deset ljudi, varnostne sile pa naj bi dobile zeleno luč za agresivnejši nastop. Iranski uradniki so v odgovor na Trumpove grožnje posvarili pred destabilizacijo celotne regije in napadi na ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Napetosti stopnjuje tudi novica o ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika Teherana.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sprožil val mednarodnih odzivov, potem ko je iranskemu režimu zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem. Trump je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene priskočiti na pomoč iranskim protestnikom, če jih bodo oblasti še naprej nasilno zatirale. Njegova izjava, v kateri je uporabil besedno zvezo "pripravljeni in naperjeni" (locked and loaded), je sledila poročilom o smrtnih žrtvah med demonstracijami, ki so v Iranu izbruhnile zaradi hude gospodarske krize in visoke inflacije. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje naletele na ostre kritike, celo med njegovimi tesnimi zavezniki. Kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene sta izrazila nasprotovanje novi vojaški intervenciji v tujini, pri čemer sta poudarila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave. Tudi nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo retoriko primerjal z intervencionistično politiko Hillary Clinton. Medtem je Teheran že pozval Združene narode k ukrepanju, iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je poudaril, da se država ne bo uklonila pritiskom Washingtona, kar še dodatno zaostruje že tako napete odnose v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je izdal ostro opozorilo iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno posredovale, če bodo teheranske oblasti začele pobijati mirne protestnike. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska pripravljena na ukrepanje, kar predstavlja prvo tovrstno eksplicitno grožnjo s strani sedečega predsednika ZDA. Napetosti so se stopnjevale v času, ko se Iran sooča z največjimi notranjimi nemiri v zadnjih letih, ki so jih sprožili gospodarski zlom, visoka inflacija in pomanjkanje osnovnih dobrin. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na dogajanje ukazal odločno zatrtje nemirov in protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto. Po uradnih podatkih je v spopadih z varnostnimi silami, predvsem v zahodnih provincah, umrlo že najmanj deset ljudi. Medtem ko so iranski uradniki opozorili, da bi ameriško vmešavanje destabiliziralo celotno regijo, je Trumpovo stališče naletelo na kritike tudi znotraj njegovega tabora; nekdanji strateg Steve Bannon je predsedniku očital uporabo metodologije, ki spominja na politiko Hillary Clinton. Situacijo dodatno zaostrujejo nedavni mednarodni dogodki, vključno z ameriškim zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura in junijskimi zračnimi napadi na iranske jedrske objekte. Gospodarski pritisk na Iran se je še povečal po septembrski vrnitvi sankcij Združenih narodov, zaradi česar je iranski rial dosegel rekordno nizko vrednost. Protesti, ki so se začeli zaradi nevzdržnih življenjskih stroškov, so se tako sprevrgli v resno grožnjo teokratskemu režimu, ki zdaj bije bitko za ohranitev notranje stabilnosti pod grožnjo tuje intervencije.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranskim oblastem izrekel ostro opozorilo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ameriške sile v stanju polne pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, ki se sooča z gospodarsko krizo in inflacijo. Odločitev je sprožila buren odziv tako v tujini kot znotraj njegove lastne republikanske stranke. Znotraj ZDA so nekateri vidni republikanci, med njimi kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, kritizirali predsednikovo napoved. Massie je poudaril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa, in dodal, da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave. Nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon je predsedniku očital, da uporablja strategijo, ki spominja na politiko nekdanje zunanje ministrice Hillary Clinton. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej dejal, da se država ne bo uklonila grožnjam, Teheran pa je zaradi Trumpovih izjav zahteval ukrepanje Združenih narodov.

Ameriški predsednik Donald Trump je izdal ostro opozorilo iranskemu vodstvu, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo teheranski režim uporabil smrtonosno silo proti miroljubnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska "pripravljena in polna moči" (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bi prišlo do pobojev. To je prvič, da je aktualni ameriški predsednik tako neposredno napovedal intervencijo zaradi notranjih nemirov v Iranu. Iran se trenutno spopada z obsežnimi protesti, ki jih poganja gospodarska kriza, visoka inflacija in razvrednotenje nacionalne valute rial. V nasilnih spopadih med protestniki in varnostnimi silami je do sobote umrlo najmanj deset ljudi, največ v zahodnih provincah Lorestan ter Chaharmahal in Bakhtiari. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike in ukazal varnostnim silam, naj jih "postavijo na njihovo mesto", kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč za brutalno zatrtje demonstracij. Napetosti v regiji so se dodatno zaostrile po nedavnih ameriških in izraelskih zračnih napadih na iranske jedrske objekte ter aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura, tesnega zaveznika Teherana. Medtem ko nekateri Trumpovi zavezniki, kot je Steve Bannon, kritizirajo predsednikovo retoriko in jo primerjajo s politiko prejšnjih administracij, iranski uradniki opozarjajo, da bi ameriško vmešavanje povzročilo destabilizacijo celotne regije in ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social naslovil ostro opozorilo iranskim oblastem in napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na vojaško posredovanje. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ZDA pripravljene na pomoč mirnim protestnikom, če jih bo iranski režim še naprej nasilno zatiral. Pri tem je uporabil izraz, da je ameriška vojska pripravljena na takojšen odziv, kar je sprožilo močne odzive tako v mednarodni skupnosti kot znotraj njegove lastne stranke. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi gospodarske krize, visokih cen življenjskih potrebščin in padca vrednosti domače valute, so v zadnjih dneh postali nasilni, pri čemer poročajo o več smrtnih žrtvah med demonstranti. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na ameriške grožnje dejal, da se islamska republika ne bo vdala pritisku, hkrati pa je Teheran uradno zahteval ukrepanje Združenih narodov zaradi Trumpovih izjav. Napetosti med državama se stopnjujejo v luči preteklih vojaških spopadov, vključno z lanskoletnim bombardiranjem iranskih jedrskih objektov s strani ZDA. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove napovedi naletele na kritike nekaterih republikancev. Kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta opozorila na nujnost reševanja notranjih težav in poudarila, da bi za kakršne koli vojaške napade na Iran potrebovali odobritev kongresa. Kritičen je bil tudi nekdanji svetovalec v Beli hiši Steve Bannon, ki je Trumpovo retoriko primerjal s politiko preteklih demokratskih administracij. Kljub notranjim razporom Trump vztraja pri svojem stališču, medtem ko razmere v regiji ostajajo izjemno nestabilne.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal neposredno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestnikov. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ameriške sile pripravljene na akcijo, in dodal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim začel uporabljati smrtonosno silo. Izjava je sprožila ostre odzive v Teheranu, kjer je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal varnostnim silam, naj nemire zadušijo in vzpostavijo red. Protesti, ki so v Iranu izbruhnili zaradi gospodarskega zloma, visoke inflacije in rekordnega padca vrednosti domače valute rial, so se v zadnjem tednu razširili po celotni državi. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami je po poročilih tiskovnih agencij umrlo že najmanj deset ljudi, največ žrtev pa beležijo v zahodnih provincah Lorestan in Čaharmahal in Bahtijari. Napetosti so se dodatno zaostrile po nedavnih izraelsko-ameriških zračnih napadih na iranske jedrske objekte ter aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za ključnega zaveznika Teherana. Znotraj ZDA so Trumpove grožnje naletele na mešane odzive. Njegov nekdanji strateg Steve Bannon je predsednika obtožil, da prevzema strategijo Hillary Clinton in Samanthe Power, ki sta zagovarjali humanitarno intervencijo. Medtem so iranski uradniki opozorili, da bi kakršno koli vmešavanje Washingtona v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na neposredno vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale s smrtonosnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v svoji objavi uporabil besedno zvezo "pripravljeni in polni" (locked and loaded) ter zatrdil, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, ki se upirajo režimu. Njegove izjave so v Washingtonu sprožile mešane odzive, pri čemer je nekdanji strateg Steve Bannon predsednika obtožil kopiranja zunanjepolitičnih metod administracije Baracka Obame in Hillary Clinton. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odgovoru na grožnje pozval varnostne sile, naj odločno obračunajo z udeleženci nemirov, ki jih je označil za izgrednike. Po zadnjih podatkih je v spopadih po državi umrlo najmanj deset ljudi, protesti pa se zaradi visokih cen in gospodarske krize hitro širijo v številna mesta. Teheran je Washington opozoril, da bi kakršno koli vmešavanje v notranje zadeve islamske republike pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu. Napetosti se dodatno stopnjujejo zaradi nedavnih ameriških napadov na iranske jedrske objekte in zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika Irana.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranskim oblastem izrekel ostro opozorilo, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protivladnih protestov. Trump je v seriji objav zapisal, da je vojska v stanju polne pripravljenosti ("locked and loaded") in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Po navedbah človekoljubnih organizacij in medijskih poročil je v zadnjem tednu nemirov zaradi gospodarske krize in visoke inflacije v Iranu življenje izgubilo najmanj deset ljudi. Trumpove izjave so sprožile val kritik tudi znotraj njegove lastne stranke in med nekdanjimi sodelavci. Kongresnik Thomas Massie je poudaril, da bi za kakršen koli napad na Iran predsednik potreboval odobritev kongresa, hkrati pa je opozoril, da bi se morala država osredotočiti na domače težave namesto na vmešavanje v notranje zadeve tujih držav. Podobno kritična je bila kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je potezo označila za odklon od politike "Amerika na prvem mestu". Na Trumpove grožnje se je že odzval iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je zatrdil, da se država ne bo vdala pritisku, medtem ko je Teheran od Združenih narodov zahteval ukrepanje proti ameriškim grožnjam.

Ameriški predsednik Donald Trump je leto 2026 začel sredi intenzivnih ugibanj o svojem kognitivnem zdravju in naraščajočih napetosti znotraj Republikanske stranke. Po objavi poglobljenega poročila v časniku Wall Street Journal, ki navaja znake staranja, utrujenosti in dremeža na uradnih dogodkih, je Trump na omrežju Truth Social ostro zavrnil navedbe o upadu sposobnosti. Zatrjuje, da je že tretjič zapored brezhibno opravil kognitivni test, čeprav kritiki opozarjajo na protislovja v njegovih izjavah glede narave opravljenih zdravniških pregledov, vključno z nejasnostmi o MRI in CT slikanjih. Na političnem področju se administracija spopada z očitki o razgradnji demokratičnih varoval in etičnih reform, uvedenih po aferi Watergate. Trumpove poteze za večji nadzor nad neodvisnimi agencijami, kot je Zvezna trgovinska komisija (FTC), so sprožile pravne spore, ki so dosegli vrhovno sodišče. Hkrati se predsednik sooča z notranjo opozicijo; nekdanji strateg Steve Bannon ga je obtožil povzemanja zunanjepolitične strategije Hillary Clinton glede Irana, medtem ko nekateri republikanci izražajo zaskrbljenost, da Trumpovo agresivno zbiranje sredstev ogroža financiranje stranke pred ključnimi vmesnimi volitvami leta 2026. Dodatne napetosti povzročajo napovedi o gospodarskih težavah, povezanih z investicijami v umetno inteligenco, in javni spori z znanimi osebnostmi, kot je George Clooney.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek v zgodnjih jutranjih urah preko svojega družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil Iranu z vojaškim posredovanjem. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike "pripravljene in oborožene" (locked and loaded), da priskočijo na pomoč mirnim protestnikom, če bo iranski režim nadaljeval z njihovim nasilnim zatiranjem in ubijanjem. Njegova izjava prihaja v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize, visokih cen hrane in padca vrednosti domače valute, pri čemer naj bi po nekaterih poročilih v spopadih z varnostnimi silami življenje izgubilo že najmanj sedem oseb. Trumpova retorika je sprožila mešane odzive znotraj Združenih držav Amerike in v mednarodni skupnosti. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta izrazila ostro nasprotovanje tovrstnemu vmešavanju v notranje zadeve tujih držav, pri čemer sta izpostavila domače težave in načelo "Amerika na prvem mestu". Na drugi strani je nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon predsednika obtožil, da uporablja metode svojih političnih nasprotnikov, medtem ko je Teheran že pozval Združene narode k ukrepanju zaradi ameriških groženj. Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je medtem pozval k dialogu, a hkrati vztrajal pri vzpostavitvi reda in miru.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je v decembrskih ustnih zagovorih nakazalo pripravljenost na uveljavitev teorije o enotni izvršni oblasti, kar bi predsedniku Donaldu Trumpu omogočilo večji nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami. Primer Trump proti Slaughter bi lahko odpravil zakonske zaščite, ki predsedniku preprečujejo poljubno odpuščanje članov neodvisnih komisij in odborov. To bi pomenilo korenit zasuk v ustavnem ravnovesju, ki je bilo vzpostavljeno po aferi Watergate za preprečevanje političnega vmešavanja v izvršne organe. Istočasno se Trumpova administracija spopada z naraščajočimi vprašanji o predsednikovem kognitivnem zdravju in fizični pripravljenosti. Po poročilu časnika Wall Street Journal o njegovih znakih staranja in domnevnem dremanju na sestankih je Trump na omrežju Truth Social zatrdil, da je v "popolnem zdravju" in da je že tretjič zapored brez napake opravil kognitivni test. Analitiki in kritiki opozarjajo na protislovja v uradnih pojasnilih glede njegovih zdravniških pregledov, vključno z zmedo o tem, ali je opravil slikanje z magnetno resonanco (MRI) ali računalniško tomografijo (CT), ter na opazne modrice na njegovih rokah. Politične napetosti se stopnjujejo tudi znotraj republikanskih vrst, kjer Steve Bannon predsedniku očita prevzemanje zunanjepolitičnih strategij Hillary Clinton glede Irana. Medtem ko se Trump zapleta v javne spore z osebnostmi, kot je George Clooney, se republikanci pripravljajo na vmesne volitve leta 2026, kjer bi lahko ekonomske težave in upadanje podpore ogrozili njihovo prevlado v kongresu. Analitiki ocenjujejo, da bo leto 2026 ključno za zapuščino Trumpovega drugega mandata, saj se sooča z obtožbami o rušenju demokratičnih norm in korupciji pri financiranju kampanj.

Republikanci so v paniki zaradi težav pri prenosu svojega sporočila pred volitvami leta 2026. Analitiki opozarjajo, da bi se morali republikanci bati konca leta 2025 zaradi političnih pretresov v rdečih državah, zlasti po izidu posebne volitve v Iowi. Zavrnitev republikanske stranke o vprašanju preoblikovanja kongresnih okrožij v Indiani pa je pokazala na nasprotovanje Trumpu in ohranjanje ustaljenih norm.

Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je obljubil, da ne bo popustil, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Po poročilih skupin za človekove pravice se je aretacij protestnikov močno povečalo. Kongresnica Marjorie Taylor Green je kritizirala Trumpovo izjavo o intervenciji v Iranu. Svet se pripravlja na novo rundo nasilja in vojne zaradi protestov proti gospodarski situaciji.

Ameriški predsednik Donald Trump je začetek leta 2026 zaznamoval z vrsto spornih trditev o svojem odličnem kognitivnem zdravju, medtem ko so v javnost pricurljala poročila o njegovem vidnem pešanju in nezdravih življenjskih navadah. Trump je na omrežju Truth Social zatrdil, da je ponovno opravil kognitivni test s 100-odstotnim rezultatom, vendar so analitiki in zdravstveni strokovnjaki izpostavili vidne modrice na njegovih rokah in težave z ohranjanjem budnosti na sestankih. Bela hiša je bruhanje krvi in uporabo aspirina poskušala opravičiti s pogostim rokovanjem, kar pa je v javnosti sprožilo dodatne dvome o njegovi sposobnosti za vodenje države. Na političnem področju se Trumpova administracija spopada z naraščajočim odporom znotraj lastnih vrst in mednarodnimi napetostmi. Republikanski poslanec Don Bacon je predsednika ostro kritiziral zaradi oslabitve postaje Voice of America, kar naj bi škodovalo ameriškim interesom v Iranu. Hkrati se je Trump zapletel v bizarne spore z zvezdniki, kot je George Clooney, in se soočil z očitki nekdanjega svetovalca Steva Bannona, da uporablja zunanjo politiko po vzoru Hillary Clinton. Medtem ko se zvesti podporniki pripravljajo na vmesne volitve leta 2026, analitiki opozarjajo na upadanje prodaje knjig o Trumpu in splošno utrujenost javnosti od njegovega sloga vladanja.

Predsednik ZDA Donald Trump je sredi naraščajočih ugibanj o svojem zdravstvenem stanju ostro zavrnil navedbe o upadu kognitivnih sposobnosti, pri čemer je zatrdil, da je že tretjič zapored brezhibno opravil kognitivni test. Odziv sledi poglobljenemu poročilu časnika Wall Street Journal, ki je razkrilo zaskrbljenost belohišnih uslužbencev zaradi njegove starosti, utrujenosti in vidnih modric na rokah. Medtem ko Trump vztraja pri svojem "popolnem zdravju", so kritiki in analitiki opozorili na nedoslednosti v njegovih izjavah glede opravljenih zdravniških pregledov, vključno z nejasnostmi o tem, ali je opravil magnetno resonanco ali le računalniško tomografijo. Na političnem prizorišču se Trumpova administracija spopada z vse večjimi pritiski znotraj lastne stranke. Republikanski kongresnik Don Bacon je kritiziral predsednikovo odločitev o oslabitvi oddajnika Voice of America, kar naj bi škodovalo nacionalni varnosti v času protestov v Iranu. Hkrati se krepijo razpoke v konservativnem bloku vrhovnega sodišča glede teorije o unitarni izvršilni oblasti, ki bi Trumpu podelila skoraj neomejen nadzor nad neodvisnimi agencijami. Politični analitiki opozarjajo, da bodo prihajajoče vmesne volitve leta 2026 ključne za Trumpov mandat, saj bi gospodarska nestabilnost in upadanje podpore med volivci MAGA lahko vodila do izgube kongresne večine in statusa "samega race" (lame duck).

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskim oblastem z vojaškim posredovanjem, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji objav, ki so bile objavljene v zgodnjih jutranjih urah, zapisal, da so Združene države Amerike »pripravljene in opremljene« (locked and loaded) za reševanje iranskega ljudstva. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial, pri čemer so poročila že potrdila več smrtnih žrtev med demonstranti. Trumpove grožnje so sprožile mešane odzive znotraj njegove lastne stranke in med nekdanjimi sodelavci. Kongresnik Thomas Massie je predsednika javno kritiziral z opozorilom, da bi morali biti prioriteta notranji problemi ZDA, obenem pa je izpostavil, da bi za kakršen koli vojaški napad na Iran potrebovali odobritev kongresa. Podobno kritična je bila Marjorie Taylor Greene, ki je izrazila nezadovoljstvo nad odmikom od politike »Amerika na prvem mestu«. Nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon je predsednika celo obtožil uporabe metodologije Hillary Clinton, medtem ko je uradni Teheran od Združenih narodov že zahteval ukrepanje zaradi agresivne retorike Bele hiše.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskemu režimu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje. Trump je v seriji objav, poslanih v zgodnjih jutranjih urah, zapisal, da je vojska v stanju polne pripravljenosti (locked and loaded), in obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč mirnim protestnikom, če jih bodo iranske oblasti še naprej nasilno zatirale. Povod za predsednikov odziv so bili poročili o naraščajočem številu žrtev med demonstranti, ki v več iranskih mestih že teden dni protestirajo proti gospodarski krizi, visoki inflaciji in propadu nacionalne valute rial. Po razpoložljivih podatkih naj bi bilo v spopadih z državnimi varnostnimi silami ubitih najmanj sedem ljudi. Trumpova retorika je sprožila val kritik tako v mednarodni skupnosti kot znotraj njegove lastne stranke. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta javno nasprotovala predsednikovim grožnjam in poudarila, da bi morale ZDA prednostno reševati notranje težave ter da predsednik nima pooblastil za napad brez odobritve kongresa. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo držo celo primerjal z zunanjo politiko Hillary Clinton, ki jo je Trump v preteklosti kritiziral. Iran je zaradi groženj že uradno protestiral pri Združenih narodih in zahteval ukrepanje proti »neodgovornim grožnjam« ameriškega predsednika, medtem ko Rusija poziva k zadržanosti v izogib nadaljnji destabilizaciji regije.

Republikanci so v paniki, saj priznavajo, da se soočajo z velikimi izzivi pri posredovanju svojega sporočila pred volitvami leta 2026. Narašča tudi število upokojitev v kongresu, kar napoveduje morebiten »modri val«. Analitiki opozarjajo, da se je leto 2025 končalo s političnimi dogodki, ki bi morali republikance prestrašiti. Posebne volitve v Iowi so pokazale presenetljive rezultate, medtem ko je senat v Indiani zavrnil vmesno strankarsko prerazporeditev volilnih okrajev.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val diplomatskih napetosti, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil vrsto ostrih opozoril iranskemu režimu. Trump je zatrdil, da so Združene države Amerike »pripravljene in naložene« (locked and loaded) za vojaško posredovanje, če bo Teheran s silo zatrl mirne protestnike, ki se v Iranu zbirajo zaradi gospodarske krize in visoke inflacije. Predsednik je v svojem zapisu obljubil, da bodo ZDA »prišle na pomoč« iranskemu ljudstvu, kar je v mednarodni skupnosti in domači politiki sprožilo ugibanja o morebitni spremembi režima. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove izjave naletele na mešane odzive, tudi znotraj njegove lastne Republikanske stranke. Kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta javno kritizirala predsednikovo napoved ter opozorila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave namesto na vmešavanje v tuje konflikte. Steve Bannon, nekdanji Trumpov strateg, je predsednika celo obtožil, da uporablja strategijo, ki spominja na politiko Hillary Clinton. Medtem je Teheran zaradi groženj že uradno zahteval ukrepanje Združenih narodov, saj Trumpove besede razumejo kot neposredno grožnjo suverenosti države v času, ko so protesti v Iranu že zahtevali več smrtnih žrtev.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 s spopadanjem z resnimi vprašanji o svojem kognitivnem in fizičnem zdravju, kar je sprožilo val kritik in ugibanj o njegovi sposobnosti za dokončanje mandata. Po poročanju časnika Wall Street Journal naj bi 79-letni predsednik kazal znake staranja, vključno z dremežem na uradnih dogodkih in težavami s spominom. Trump je te navedbe ostro zavrnil na družbenem omrežju Truth Social, kjer je trdil, da je v "popolnem zdravju" in da je že tretjič zapored brez napak opravil kognitivni pregled, čeprav so analitiki opozorili na nedoslednosti v njegovih izjavah o naravi opravljenih zdravstvenih testov. Na političnem področju se administracija spopada z upadanjem podpore znotraj lastnih vrst in pripravami na zahtevne vmesne volitve. Republikanski poslanec Don Bacon je javno opozoril, da bi morali biti zakonodajalci manj ustrežljivi do predsednika in bolj odločno uveljavljati svoja ustavna pooblastila. Hkrati Trumpova prizadevanja za zbiranje sredstev prek odbora MAGA Inc. sprožajo skrbi, da bo to izčrpalo sredstva za kongresne kandidate. Napetosti so se zaostrile tudi na mednarodnem prizorišču, kjer je Steve Bannon kritiziral Trumpove grožnje Iranu in jih primerjal s politiko Hillary Clinton, medtem ko odnosi z znanimi osebnostmi, kot je George Clooney, ostajajo zaostreni zaradi predsednikovih osebnih napadov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zgodnjih jutranjih urah na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je zapisal, da so Združene države Amerike »pripravljene in polne« (locked and loaded) na vojaško posredovanje. Trump je poudaril, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskim protestnikom, če bo tamkajšnji režim nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem mirnih demonstrantov, kar je označil za iransko navado. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Iran sooča z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, pri čemer poročila navajajo že najmanj sedem smrtnih žrtev med civilisti. Trumpove grožnje so sprožile val kritik tudi znotraj njegove lastne stranke in med nekdanjimi tesnimi zavezniki. Kongresnik Thomas Massie je opozoril, da bi morali biti viri namenjeni domačim težavam, hkrati pa je poudaril, da predsednik za vojaške napade potrebuje odobritev kongresa. Kritična je bila tudi Marjorie Taylor Greene, ki je izjave označila za odstop od politike »Amerika na prvem mestu«. Nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon je predsednika celo obtožil, da uporablja retoriko, ki spominja na posege administracije Baracka Obame in Hillary Clinton. Medtem je Teheran že uradno pozval Združene narode k ukrepanju zaradi po njihovem mnenju neodgovornih groženj iz Washingtona.

Ameriški predsednik Donald Trump je leto 2026 začel v znamenju naraščajočih ugibanj o svojem kognitivnem in fizičnem zdravju, kar je sprožilo val kritik tako s strani političnih nasprotnikov kot nekaterih članov lastne stranke. Po objavi poglobljenega poročila v časniku Wall Street Journal, ki razkriva, da 79-letni predsednik kaže očitne znake staranja, vključno z dremežem na uradnih srečanjih, se je Trump odzval z vrsto objav na omrežju Truth Social. V njih trdi, da je v "popolnem zdravju" in da je že tretjič zapored brez napak opravil kognitivni test, hkrati pa je sprožil polemike z nasprotujočimi si izjavami o tem, ali je opravil pregled z magnetno resonanco (MRI) ali računalniško tomografijo (CT). Politično se Trumpova administracija sooča z izzivi na več frontah. Znotraj republikanske stranke so se pojavili pozivi k večji neodvisnosti kongresa, pri čemer je kongresnik Don Bacon opozoril, da bi morali republikanci močneje nasprotovati predsednikovim odločitvam, namesto da delujejo kot njegovi privrženci. Hkrati se krepijo kritike glede njegove zunanje politike, predvsem zaradi groženj Iranu in neizpolnjenih obljub o hitri končanju vojne v Ukrajini. Administracija je pod drobnogledom tudi zaradi načrtov za preimenovanje kulturnih ustanov, kot je Center Kennedy, in domnevnega izkoriščanja sredstev za osebne interese zaveznikov, medtem ko se država pripravlja na ključne vmesne volitve, ki bodo potekale novembra 2026.

Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta nasilno zatrl proteste, so se pojavile dodatne kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izjavil, da gre pri Trumpovi grožnji bolj za nafto kot za svobodo govora. Steve Bannon je Trumpa kritiziral in njegovo grožnjo primerjal s politiko Hillary Clinton. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social naslovil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je poudaril, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ameriške sile pripravljene ('locked and loaded'), če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. V Iranu se namreč že teden dni vrstijo protivladni protesti zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti domače valute, pri čemer so poročila potrdila smrt več oseb v spopadih z varnostnimi silami. Trumpove napovedi so sprožile val kritik tudi znotraj njegove lastne Republikanske stranke. Kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene sta javno nasprotovala predsednikovi retoriki, češ da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave namesto na vmešavanje v tuje konflikte. Massie je ob tem opozoril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa. Na Trumpove grožnje se je odzval tudi Teheran, ki je od Združenih narodov zahteval uradno ukrepanje proti ameriškemu ustrahovanju, medtem ko so analitiki in nekdanji sodelavci, kot je Steve Bannon, opazili odmik od predsednikove prvotne politike 'Amerika na prvem mestu'.

Deset mesecev pred vmesnimi volitvami novembra 2026 se politični in gospodarski tokovi soočajo, kar bo močno vplivalo na naslednji dve leti. Republikanci se pripravljajo na morebitne izzive, ki bi lahko ogrozili Trumpovo agendo. Hkrati pa se pojavljajo tudi prizadevanja za uničenje Zvezne stavbe Wilburja J. Cohena, ki je okrašena s čudovitimi murali iz obdobja New Deal.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social uputil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v svoji objavi zapisal, da so ameriške sile pripravljene na akcijo (angl. 'locked and loaded') in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, če bo režim uporabil strelno orožje proti demonstrantom, kar je označil za njihovo običajno prakso. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, visoke inflacije in kolapsa nacionalne valute rial, so se v zadnjih dneh stopnjevali in zahtevali več smrtnih žrtev. Po poročanju tujih medijev in agencij je v spopadih z vladnimi silami v mestih, kot so Lordegan, Azna in Kouhdasht, umrlo že več ljudi. Medtem ko Trumpova retorika nakazuje možnost neposredne intervencije ali zamenjave režima, so se v ZDA pojavili kritični glasovi celo znotraj njegove stranke. Kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta opozorila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave, ter poudarila, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa. Iranska vlada se je na grožnje odzvala s pozivom Združenim narodom, naj ukrepajo proti po njihovih besedah bojevitemu obnašanju Washingtona. Iranski uradniki trdijo, da gre za vmešavanje v notranje zadeve suverene države, medtem ko kritiki doma, vključno s Stevom Bannonom, Trumpove napovedi primerjajo s politiko prejšnjih administracij, ki so jo njegovi podporniki v preteklosti zavračali.

Donald Trump je obljubil "rešitev" iranskih protestnikov, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Reza Pahlavi se mu je zahvalil za obljubo zaščite. Medtem je Steve Bannon kritiziral Trumpa zaradi njegovih groženj Iranu, iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei pa je dejal, da je treba "izgrednike" postaviti na svoje mesto, kar verjetno daje varnostnim silam prosto pot za ostrejše ukrepanje. Protesti v Iranu se širijo zaradi slabega gospodarskega stanja in naraščajočih jedrskih napetosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanih ugibanj o svojem fizičnem in kognitivnem zdravju, potem ko so v javnost prišla poročila o njegovem dremežu med uradnimi dogodki v Beli hiši. 79-letni predsednik je navedbe o pešanju zdravja označil za »lažne novice« in na svojem družbenem omrežju Truth Social zatrdil, da je v »popolnem zdravju« ter da je že tretjič zapored brez napake opravil kognitivni test. Kljub temu so nasprotujoče si izjave o tem, ali je opravil pregled z magnetno resonanco (MRI) ali CT slikanje, ter vidne modrice na njegovih rokah, sprožile nove dvome pri strokovnjakih in političnih analitikih. Notranjepolitično se Trump sooča z naraščajočim uporom znotraj Republikanske stranke. Več vidnih članov, vključno z odhajajočim kongresnikom Donom Baconom, je predsednika pozvalo, naj preneha ravnati s kongresom kot z »skupino lakajev« in naj ponovno vzpostavi ustavno ravnovesje moči. Kritike letijo tudi na Trumpovo zunajpolitiko, kjer mu nekdanji zaveznik Steve Bannon očita, da so njegove grožnje Iranu neposreden povzetek politike Hillary Clinton. Hkrati se krepijo obtožbe o »plenjenju« kulturnih ustanov, kot je Kennedyjev center v Washingtonu, ki naj bi ga predsednikovi zavezniki spreminjali v zasebni klub za lojaliste, medtem ko administracija sistematično spodkopava etična pravila, uvedena po aferi Watergate.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je odzval na proteste in pozval k pogovorom, hkrati pa poudaril, da je treba protestnike 'postaviti na svoje mesto'. Medtem so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Trumpa ponovno zagrozile z intervencijo, če bo Teheran ubil mirne protestnike. Poročila tudi kažejo na porast aretacij protestnikov.

Ameriški predsednik Donald Trump je leto 2026 začel sredi intenzivnih javnih razprav o svojem kognitivnem in fizičnem zdravju, ki so jih sprožila poročila o njegovem dremežu med uradnimi dogodki in vidnih modricah na rokah. Trump je navedbe o pešanju zdravja zavrnil s trditvami, da je z odliko opravil več kognitivnih testov, hkrati pa je sprožil nove spore z medijskimi osebnostmi, kot sta George Clooney in njegova žena Amal. Njegova ekipa v Beli hiši je medtem uvedla krajše sestanke, da bi preprečila utrujenost 79-letnega predsednika, medtem ko se v ozadju pojavljajo nasprotujoče si informacije o naravi njegovih nedavnih zdravniških pregledov. Znotraj republikanske stranke se krepijo napetosti glede Trumpovega vpliva na prihajajoče vmesne volitve leta 2026. Nekateri poslanci, med njimi Don Bacon, so javno pozvali kolege, naj prenehajo delovati kot predsednikovi »podrejenzi« in ponovno vzpostavijo kongresno avtoriteto, zlasti na področjih carinske politike in pomoči Ukrajini. Obenem so se pojavile kritike glede predsednikovega zunanjepolitičnega pristopa do Irana, ki ga nekdanji svetovalec Steve Bannon primerja s strategijo Hillary Clinton. Poleg političnih razkolov se Trumpova administracija sooča še z obtožbami o netransparentnem upravljanju kulturnih institucij, kot je Center Kennedy, in naraščajočim številom pravnih izzivov glede ustavnosti njegovih izvršnih ukazov.